Občinski praznik

Andrej Perlah je bil slovenski astronom, astrolog in zdravnik, ki se je rodil najverjetneje 18. oktobra / 17. novembra 1490 v Svečini in umrl 11. junija 1551 na Dunaju, kjer je bil pokopan v Štefanovi katedrali. V svojem izredno produktivnem in ustvarjalnem življenju je bil enkrat dekan artistične (filozofske) in štirikrat medicinske fakultete dunajske univerze ter leta 1549 tudi njen rektor.

O začetkih njegovega šolanja ni znano veliko. Izobraženci v admontskem župnišču in sekavskem gradiču v Svečini ter vedno bolj prometna cesta skozi domačo vas, so mu kazali pot v širni svet. Šolanje mu je omogočalo dobro gmotno stanje Perlahovih.

Leta 1511 se je vpisal na dunajsko univerzo (in za vpis plačal 4 groše = 12 krajcarjev), kjer je najprej študiral matematiko pod vodstvom znamenitega matematika in zdravnika Tannstetterja in leta 1515 le to že sam predaval na isti fakulteti. Izdajal je almanahe in skušal izboljšati astronomske efemeride (tablice, ki za določen čas vnaprej kažejo položaj, oddaljenost in osvetljenje nebesnih teles). Bil je prvi, ki je obravnaval planete glede na njihovo razporeditev, lego in glede na svetlejše zvezde. Bil je prvi astronom z današnjega slovenskega ozemlja, ki je zapustil tiskane knjige. Sestavil je tudi nekaj inštrumentov po svoji zamisli, npr. : trikveter in astrolab. S slednjim je opazoval celo  planet Merkur, kar se je tedaj posrečilo le redkim.

Leta 1535 je po hudem prepiru s svojim učiteljem Tannstettejem uspel pridobiti dovoljenje za opravljanje manjkajočih izpitov in tako je bil, leta 1536, svečano promoviran za doktorja medicine. Štirikrat je bil izvoljen za dekana medicinske fakultete dunajske univerze ter leta 1549 postal njen rektor.

Istega leta je s prispevkom 600 dukatov osnoval dobrodelno ustanovo za štipendiranje  študentov medicine, doma iz območja današnje slovenske Štajerske.  Njegov ugled potrjuje podatek o višini njegove plače, ki je takrat znašala 90 forintov in jo je tedaj presegal le en profesor s 100 forinti. Prištevali so ga tudi k najuglednejšim dunajskim zdravnikom.

Leta 1551 je izdal knjigo Komentarji v kateri se podrobno loteva številnih astronomskih vprašanj. Delo je najbrž pisal ves čas (okoli 20 let), ko si je na medicinski fakulteti dunajske univerze obupno prizadeval za višji naziv. Istega leta sta izšli prvi knjigi v slovenskem jeziku, Trubarjev Katekizem in Abecednik. Vendar jih Perlah ni dočakal.

V času njegovega zadnjega dekanatstva so na Dunaju opravili prvo laparotomijo, pri kateri je mati ostala živa.

Poročil se je s hčerko svojega stanovskega kolega, Dorotejo Gneis, ki je bila za tisti čas zelo izobražena in imel nezakonskega sina v Nürnbergu.

Pokopali so ga v Štefanovi katedrali. Prijatelj pravnik Filip Gundilin mu je postavil spomenik. Na njem tudi piše, da je »Andrej Perlach iz Štajerske, zelo izobražen matematik in zdravnik, plemenit in zelo pošten, dočakal 60 let, 7 mesecev in 24 dni«. Za študente je ustanovil zelo bogato Štipendijo 600 goldinarjev. To je pomenilo njegovo plačo za 6 let in 8 mesecev.

V svoji oporoki, ki jo je sestavil leto dni pred smrtjo, izvemo nekaj več o Perlahu kot človeku. Bil je razmeroma premožen, z oporoko je obdaril svojo ženo, sina, prijatelje ter sorodnike svojih dveh sester v domačem kraju. Glavni del premoženja je podaril v študijske namene. Knjige in inštrumente za študij astronomije je podaril dunajski univerzi s tem pogojem, da bodo na voljo študentom, zlasti iz njegove domovine. Za študente iz svoje domovine je ustanovil fundacijo, s pomočjo katere so lahko študirali revni, nadarjeni fantje. Tudi revežem je namenil del svojega premoženja.

Andrej perlah je kot ugledni dunajski profesor in učenjak ponesel ime svoje domovine in Svečine v svet. S svojim delovanjem je omogočil, da so po tej poti šli za njim tudi številni rojaki.

Povzeto po naslednjih virih:

Dr. Friderik Pušnik. (1998). Andrej Perlah, gradivo za monografijo. Pokrajinski arhiv Maribor

Glasilo splošne bolnišnice Maribor (1990). Znanstveni simpozij z mednarodno udeležbo ob 500-letnici rojstva humanističnega razumnika Andreja Perlaha iz Svečine. Odbor za obveščanje SBM.

Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor (1988). Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 59, nova vrsta 24.Založba Obzorja Maribor.